slike

NAŠA RAZREDNA FOTOGRAFIJA - siiiiir :-)

PUSTNA - radi zaplešemo

LEGO ODMOR - konstruiramo

LIKOVNA - učimo se mešati barve

LITERARNI KROŽEK delo z bralno - učnimi strategijami

VAJA POŠTEVANKE - juhuu to nam je všeč

Med tem pa... kljub zimi žafrana kličeta pomlad.

DOGODKI V FEBRUARJU 2018

torek, 27 2. - pisno preverjanje 
Učenec prepozna dele celote, jih poimenuje in zapiše

·        Pozna in izbere ustrezne merske enote za dolžino, maso, prostornino, čas in denar.

Učenec pozna zmnožke do avtomatizma v obsegu 10 x 10 in količnike, ki so vezani na poštevanko, ter poišče manjkajoče  člene.
Pri reševanju matematičnih problemov uporablja ustrezne računske operacije.

t    Test za oceno bodo po opisali po povratku s tabora. Za datum se bomo še dogovorili.

sreda, 28. 2. - KD, ogled predstave v Šentjakobskem gledališču Pepelka 

SPO utrjevanje učne snovi

                                                            PRAZNIKI
                                                            
 Praznik je dan, posvečen pomembnemu dogodku ali spominu nanj. Nekateri prazniki so dela prosti dnevi, nekateri ne. Ljudje praznujemo različne praznike. Nekatere praznujejo v več državah hkrati, druge le v posameznih državah, nekatere pa v posameznih krajih.
 Praznike delimo na: 
mednarodne (novo leto, praznik dela, božič…), 
državne (dan samostojnosti in enotnosti, dan državnosti…), 
verske (božič, velika noč, Marijino vnebovzetje…),
občinske ali lokalne (praznik, ki ga praznujemo le v posameznem kraju oz. občini), osebne (rojstni dan, god, obletnica poroke).

Ø Kaj pomeni beseda praznik? Ø Katere praznike poznamo? Ø Kateri državni praznik poznaš? Ø Kateri mednarodni praznik poznaš? Ø Kateri verski praznik poznaš? Ø Naštej osebne praznike. Ø Kaj veš o slovenskem kulturnem prazniku? Pripoveduj. Ø Naštej praznike v decembru in jih pokaži na koledarju    Kaj veš o posameznem prazniku? Pripoveduj.

                                                      DEDIŠČINA  

Mesta in vasi imajo svojo preteklost in znamenitosti. To so lahko zgradbe, spomeniki, zapiski o življenju nekoč in podobno. Vsemu, kar so nam zapustili naši predniki, rečemo dediščina. Med dediščino prištevamo tudi zgodbe, pripovedke, šege, navade, knjige… To vse imenujemo kulturna dediščina. Naravna dediščina so stara drevesa, zanimive podzemne jame, reke, jezera… Vse, kar se v naravi ohrani veliko let, je naravna dediščina. V muzejih so ohranjeni številni stari predmeti. Muzejsko zbirko si lahko ogledamo v zaprtih prostorih ali na prostem.

  Ljudje smo na svojo dediščino ponosni, jo spoštujemo in ohranjamo za svoje naslednike.

Ø Kaj je dediščina in kaj prištevamo med njo? Ø Kaj sodi pod kulturno dediščino? Ø Kaj sodi pod naravno dediščino? Ø Kje so shranjeni stari predmeti?

                                         Kako se obnašamo do dediščine? Zakaj?

                                                                  ČAS
Ura je naprava za merjenje časa.

Poznamo: ročno, žepno, stolpno  uro, budilko, štoparico… Oseba, ki popravlja ure, je urar.

Leto ima 12 mesecev. Mesec ima 4 ali 5 tednov. Teden ima 7 dni. En dan ima 24 ur. Ena ura ima 60 minut.

1.  Koliko mesecev ima eno leto? Koliko pol leta? 2.  Koliko dni ima en teden? 3.  Koliko ur ima en dan? Koliko ur ima pol dneva? 4.  Koliko minut ima ena ura? 5. Kako imenujemo napravo za merjenje časa? 5.  Kaj kaže mali kazalec in kaj veliki? 6.  Naštej vrste ur. 8.  Kako se imenuje poklic osebe, ki te naprave popravlja? 9.  Koliko je ura? Odčitaj in zapiši točen čas na uri (zjutraj, dopoldan, opoldan,         popoldan, zvečer, ponoči). Napiši, koliko je ura - primer:   ZJUTRAJ 6.00 ZVEČER 19.00 PONOČI 2.15

                                                                 SVETLOBA

SONCE svetlobo oddaja. Pravimo, da sveti.  LUNA sončno svetlobo odbija, ker sonce sveti nanjo.  Predmeti, ki oddajajo svetlobo (svetijo) so svetila (baterija, žarnica, sveča, Sonce…).  Predmeti, ki niso svetila, lahko svetlobo le odbijajo (mačje oči, kresnička, bel list…). Nekateri predmeti prepuščajo svetlobo (steklo, prosojni papir, polivinil, prozorna plastika, steklenica, prozorna plastenka ...).  Za predmeti, ki ne prepuščajo svetlobe, nastane senca.  Predmete vidimo, ker se svetloba od njih odbija. Naravni vir svetlobe je Sonce. Predmete, ki svetijo, imenujemo svetila. Da predmet vidimo, potrebujemo vir svetlobe in oko. Svetloba lahko prehaja skozi steklo, vodo, zrak. Svetloba ne more prehajati skozi trdna telesa, zato predmeti naredijo senco.

1.  Kaj sveti in kaj se sveti? 2.  Kaj so svetila? Naštej jih. 3.  Kateri predmeti svetlobo le odbijajo? 4.  Kateri predmeti prepuščajo svetlobo?

                                               5. Kako in zakaj za predmeti nastane senca?

OKO Oko je čutilo za vid. Z očmi zaznavamo svetlobo, obliko, barve, velikost in oddaljenost predmeta. Svetloba se od predmeta odbije v oko in zato vidimo predmete. 1.  Kaj je čutilo za vid? Opiši ga. 2.  Kaj zaznavamo z očmi?   3. Zakaj vidimo?   4. Pojasni in na sliki označi kako vidimo predmet (slika v zvezku). Predmet vidimo, kadar na predmet sveti svetilo in se svetloba od predmeta odbije v oko.                                                                 ZVOK Zvok zaznavamo s sluhom. Predmeti okrog nas oddajajo zvoke. Zvok nastane, če se predmet ali del predmeta trese. Zvok od mesta, kjer nastane potuje do naših ušes po različnih snoveh, po: zraku, vodi in trdnih stvareh. Zvok se širi v vse smeri.                         1.    S katerim čutilom zaznavamo zvok? 2.    Kako nastane zvok?                                   3.    Po katerih snoveh se širi zvok? Naštej jih.                     4.  Kako, v katero smer se širi zvok?                                                                   UHO Uho je čutilo za sluh. Uhelj ulovi zvok ter ga usmeri do bobniča. Zračni tresljaji nato potujejo od bobniča do možganov, zato slišimo.                               1.  Kaj je čutilo za sluh? Opiši ga. 2.  Kako slišimo zvok, če se od predmeta, ki ga oddaja oddaljujemo in kako, če           se približujemo? Kako nastaja zvok pri glasbilih? , BOBEN - udarjanje po bobnu/tresenje opne  KITARA - brenkanje/tresenje strun PIŠČAL - pihanje/piščal zaniha