3. 4.

SLOVENŠČINA
Naša ulica 2. del, str: 36 in 39.
Utrjevanje snovi. Pozorni bodite na velike začetnice in ločila.

MATEMATIKA
NU/2, str: 34 in 35.
Skladni liki in vzorci. Delajte z merilcem.

Domača naloga: RJI/2. str: 45. Rezultate prikaži z denarjem.

MEHURČKI

BESEDILI ZA BRANJE

Navodilo: 
Najprej preberi.
V obeh besedilih si izpiši OSEBE, PREDMETE in KRAJE DOGAJANJA
(lahko z naštevanjem ali v obliki miselnega vzorca)

Nato napiši svojo zgodbo. V zgodbi uporabi predmete, osebe in kraje dogajanja iz obeh pravljic. Vsebino zgodbe delno spremeni po svoji zamisli. 
.

E. Peroci: Moj dežnik je lahko balon

Deklica po imenu Jelka je imela na trati za hišo svoj šotor, kateri je bil rumeni dežnik. Jelka je tekala okoli šotora in se igrala s svojo novo rdečo žogo. Skozi okno so jo pri igri opazovali mama, oče, dedek, babica in teta ter jo opozarjali, da naj pazi na svojo novo žogo. Jelka je žogo vrgla visoko v zrak in žoga je padla v bližnji potok. Mama, oče, dedek, babica in teta so bili jezni  nanjo in na njeno nepazljivost. Jelka ni mogla gledati jeznih obrazov, zato se je skrila pod svoj dežnik, ga močno prijela za kljuko, zaprla oči in šepetala: »Moj dežnik je lahko balon.« Njen dežnik je res poletel visoko v nebo. Vsi njeni so zaskrbljeni gledali za njo. Ko pa je deklica odprla oči, je videla pod seboj ljubljanske hiše, dvorišča, mačko, ki se je grela na vrhu hiše, škatle (to so bili avtomobili iz ptičje perspektive), ter pike (ljudje), ki so mrgolele sem in tja. Jelka je uživala v poletu nad Ljubljano. In imela je res lep sončen razgled na dogajanje v Ljubljani. Obkrožila je Ljubljanski grad, odpotovala do Tivolija in tukaj je zagledala prelep cvetlični vrt na katerem pa niso rastle navadne rože, rastli so klobuki vseh barv in oblik. Jelka je zaprla svoj dežnik in se tukaj ustavila. V tej čudežni deželi je srečala svoje vrstnike, ki so živeli v isti ulici in s katerimi se ni smela igrati, ker so starši precenili, da v njihovi družbi ne bi bila preveč varna. V tej deželi pa se je lahko igrala z njimi. Vsak je nadel svoj klobuk in postal je to kar je klobuk predstavljal. Eden izmed otrok je postav vseviden in Jelka ga je prosila, da naj poišče njeno izgubljeno žogo. Ko je dobila nazaj svojo žogo se je lepo poslovila in s sabo vzela tudi nekaj klobukov, katere je potem doma razdelila. Nobeden je ni mogel ošteti zaradi izginotja. Ko so si nataknili vsak svoj klobuk, so postali to kar so si vedno želeli. Dedek je postal general, babico je klobuk pomladil, mama je postala najlepša gospa v mestu, očka profesor, teta pa filmska igralka. Imela pa je še majhno sestro katero je komaj kdo opazil. Ko si je poveznila svoj klobuk, je rekla da je zlata ribica. Jelka pa ni imela klobuka, je pa imela dežnik, ki je lahko postal balon.

E. Peroci: Hišica iz kock

Deklica, ki ji je bilo ime Jelka, je stanovala v hiši, ki je bila narejena iz kock. Hiša je stala sredi travnika. Ob sončnem vremenu je sedela pred svojo hišo in poslušala ptičje petje. Ko pa je padal dež, se je sprehajala po svojih sobah. Stene v vsaki sobi so bile poslikane, in ko je Jelka prišla iz sobe, so se stene oglašale. V prvi sobi ji je bela kokoš kokodakala, v drugi sobi je bila naslikana črna mačka, v tretji sobi pa je bil čez vso steno naslikan dimnikar. In na nek deževni dan se je sosedov pes strgal z verige in podrl Jelkino hišo iz kock. Jelka je tako ostala brez strehe nad glavo. Žalostna je stala na dežju. Bila je vsa premočena in želela si je, da bi ji kdo pomagal. Kokoš ji je dala zlato jajce in ji naročila, naj ga razbije, ko bo lačna. S kocke je stopila tudi črna mačka, ki je Jelki spredla svetlo nit, da jo bo nosila s sabo na poti, da se ne bo izgubila. Iz druge kocke pa je vstal tudi dimnikar. On je Jelki dal gumb in ji naročil, da ga mora prišiti na obleko, da ji bo prinesel srečo. Jelka je še vedno stala na dežju in iskala šivanko, da bi prišila gumb, a je ni našla. Odšla je na pot, da poišče šiviljo. Vso pot je odvijala nit, da bi se znala vrniti. V prvi vasi je ni našla. Prehodila je prvi gozd, v drugem pa jo je zajela tema. Jelka je bila lačna, zato je razbila jajce, ki ji ga je dala kokoš. Iz tega jajca je dobila dve jajci. Eno je bilo navadno belo, ki ga je Jelka pojedla, drugo pa ji je svetilo kot zvezda. Zato jo je luna prosila, naj sveti namesto nje in Jelka je morala počakati v gozdu celo noč. Naslednji dan je morala prehoditi še tretji gozd, da je prišla v vas pod goro, kjer je našla šiviljo. V zahvalo za prišiti gumb je Jelka dala šivilji preostalo nit, kar je ni porabila na poti in srečna odšla domov. Ko je začela graditi, je do nje prišel pes, ki je sledil svetli niti. Pes je Jelki pomagal sezidati novo hišo, ker ji je staro podrl in ostal je pri njej in jo zvesto varoval. In vse je bilo tako kot prej, le črne mačke ni bilo zaradi psa.

1. in 2. 4.

MATEMATIKA
Naša ulica, str: 36 in 37,
RJI str: 36, 34 in 35.

Zapis v karo zvezke:

ŠTEVILA DO 1000

Števila do 1000 ali več lahko zapišemo s številkami ali z desetiškimi enotami.

PRIMER:
1 = 1 E   enica           
10 = 1 D desetica
100 = 1 S stotica
1000 = 1 T tisočica

    16 = 1 D 
  235 = 2 S 3 D 5 E
1254 = 1 T 2 S 5 D 4 E
Vsaka števka ima svoj pomen in vrednost, zato stoji na svojem mestu. 

SLOVENŠČINA

Branje: E. Peroci: Moj dežnik je lahko balon
Izdelamo časovni trak dogodkov v vsebini pravljice.  Zlepijo dva lista ležeče in zapisujejo dogodke s ključnimi besedami ali besednimi zvezami. ter opremijo s slikopisi in ilusrracijami po želji.

PRIMER:
Jelka se žoga.   

(slika)
______________________________________________________________


Žoga pade v potok

(slika)


NAŠA ULICA str: 32 in 33
Zapis v zvezke:

VERJETNOSTNI RAČUN

Verjetnostni račun nam pokaže, kolikšna je verjetnost, da se zgodi nek dogodek. Naredimo verjetnostni poskus. Rezultat se imenuje IZID.

SLOVENŠČINA
Iksove zvezdice str: 59. 

Mednarodni dan knjig za otroke

Preberejo in v zvezek odgovorijo na zadnje vprašanje. Katera je najljubša knjiga, avtorja, in utemeljijo zakaj. Tudi ilustrirajo ali naredijo v obliki miselnega vzorca..