ŠPORT
SLOVENŠČINA
DZSLJ/2, str: 75
Poslušali bomo posneto neumetnostno besedilo Kresnice.
V neumetnostnih besedilih so v ospredju podatki in informacije. Neumetnostna besedila nam sporočajo o resničnem svetu.
Na začetku si oglejmo nekaj slik o kresnicah.
Poslušajmo posnetek.
KRESNICE
BESEDILO ZA BRANJE
Kresnice
Danes smo v studio radia Regljač povabili gospo Moniko Fritz. V oddaji Dober dan, narava nam bo
predstavila zanimive travniške prebivalce – kresnice.
V toplih in
suhih poletnih nočeh se po zraku pozibavajo iskrice. Prižigajo se, nato rahlo
ugasnejo in že v naslednjem trenutku znova močno zasvetijo. Tako svetijo
kresnice – drobni hrošči, ki začnejo letati šele ob večerih. Kresnice imajo na
zadkih svetilne žleze. V njih nastaja posebna snov, ki v stiku z zrakom zasveti
rumenozeleno, pri nekaterih vrstah tudi bolj oranžnordeče. Samčki letajo po
zraku, samice nekaterih vrst pa nimajo kril. Zadržujejo se med travo ali pa se
obešajo na vrhove travnatih lističev. S svetlobo privabljajo samčke. Oplojena
samička izleže mnogo jajčec. Iz njih se izležejo ličinke, te pa se hranijo s
polži, stonogami in z deževniki. Tudi ličinke svetijo. Znanstveniki še niso
povsem raziskali, zakaj kresnice svetijo. V njihovih svetilnih organih nastaja
svetloba brez toplote. Taki svetlobi pravimo, da je hladna. Druga svetila, na
primer sveče in žarnice, tudi oddajajo svetlobo, vendar hkrati tudi toploto.
Znanstveniki skušajo odkriti skrivnost kresnic, da bi lahko začeli izdelovati
svetila, ki bi močno svetila, ne bi se pa segrevala.
SLOVAR BESED:
svetilni organ - del telesa, ki oddaja svetlobo,
svetloba - kar omogoča, da so predmeti vidni,
svetilo - predmet, ki oddaja svetlobo,
ličinka - žival na razvojni stopnji med jajčecem in bubo ali med jajčecem in razvito živaljo,
hrošč - žuželka s krili in grizalom,
izleže - začne živeti ob prihodu iz jajčeca,
hkrati - istočasno,
znanstvenik- kdor se ukvarja z znanostjo, raziskuje in odkriva novosti.
ZANIMIVOSTŽuželke kresnice so hrana tudi žabam in pogosto končajo v žabjih trebuhih.
Kaj se zgodi, ko žaba poje kresnico? No, tole.
Posnetek pozorni in umirjeno poslušaj še enkrat.
Nato vzemi DZ in odpri str: 75 in odgovori na vprašanja ter dopolni povedi.
DODATNA NALOGA
Beri besedilo in se snemaj. Besedilo je daljše, zato lahko prebereš in snemaš tudi po delih.
MATEMATIKA
Utrjujemo znanje:
DZMAT/3, str. 48 in 50.
Pripravi si uro. Poglej, koliko je ura, ko pričneš reševati in koliko je, ko končaš.
Ob straneh napiši, koliko časa si porabil/a za reševanje ene strani.
Tako utrjujemo tudi znanje o času.
SPOZNAVANJE OKOLJA
PONOVIMO: na naloge odgovori ustno.
KATERA SILA VPLIVA NA GIBANJE?
___
|
Učenec je s košarkarsko žogo zadel koš.
|
|
1. SILA TELESA
2. SILA TEŽE
3. SILA VETRA
|
___
|
Žan je z odskočne deske skočil v bazen.
|
___
|
Tinin zmaj je poletel visoko v zrak.
|
___
|
Zrela hruška je padla na tla.
|
___
|
Klara je na bovlingu z eno kroglo podrla vse keglje.
|
__/__
|
PREBERI TRDITVE IN ODGOVORI:
Žogi z brco lahko spremenimo
smer in hitrost. DRŽI NE
DRŽI
Telesa se v različnih okoljih
gibajo enako. DRŽI NE
DRŽI
Na telesa delujejo različne sile.
DRŽI NE
DRŽI
Gibanje se prenaša s telesa na
telo. DRŽI NE
DRŽI
Na gibanje teles ne moremo
vplivati. DRŽI NE
DRŽI
__/__
|
VRSTE GIBANJA
Katere vrste gibanja poznaš?
Katera gibanja ljudi, so podobna gibanjem živali'
|
NA GIBANJE LAHKO TUDI VPLIVAMO.
Na sliki je vodni mlinček. Želimo, da bi se vrtel hitreje.
Kaj bi naredil/a, da bi se vrtel hitreje? Vplivamo lahko na dva načina.
Pojasni, kako lahko otrok vpliva na gibanje žoge? Kaj mora narediti?
1. na smer gibanja (da bo žoga spremenila smer),
2. na hitrost gibanja (da se bo žoga odbijala hitreje) .
Oglej si sliko in ugotovi, na kateri sliki se bo žaga skotalila najhitreje.
Kaj vpliva na hitrost kotaljenja žog?
Razmislite, preizkusite in ugotovite. Rešitve odgovorov boste dobili jutri.
OPB 7
LIKOVNA DEJAVNOST
