BRANJE JE POMEMBNO
Na šoli Miška Kranjca skozi Učni načrt sledimo
ciljem, ki smo si jih zadali za izboljšanje bralne pismenosti učencev. Skozi načrtno knjižno vzgojo se učenci
postopoma razvijajo v bralce oziroma v uporabnike in ustvarjalce vseh vrst
besedil. Ob knjigah učenci spoznavajo, razvijajo in bogatijo svoj jezik in govor ter
posledično oblikujejo svoje mišljenje in življenjski nazor. Ob knjigah lažje obvladujejo vsakodnevne situacije, hkrati pa postajajo bolj
razgledani. Branje pripomore k lažjemu opismenjevanju. Skozi prebrane vsebine
se razvija tudi kritično mišljenje, ki je pomembno za odločanje o priložnostih
v življenju. Ob branju se porajajo kompleksne duševne
funkcije, kot so domišljija, pomnjenje, sklepanje, povezovanje, analiziranje
... Branje ima moč, da spremeni razmišljanje, nudi zabavo, odkriva skrivnosti
in usmerja
v ustvarjalnost.
Rek pravi, da
se pot proti znanju začne z obračanjem strani.
Učenci radi posegajo po
različnih knjižnih zvrsteh, berejo drug drugemu, o vsebini se pogovarjajo
in izdelujejo plakate. Najraje berejo,
ko si uredijo bralni kotiček na prostem pred svojo učilnico. Branje je tudi
priložnost za prijetno in ustvarjalno druženje ter razvijanje pozitivnih
medsebojnih odnosov.
Monika Fritz, prof. razr. pouka
Prva stopnja pri branju, ki jo otrok usvoji, je dekodiranje. To pomeni, da mora znati pravilno
prebrati zapisano črko, nato besedo in poved. Mlajši otroci laže dekodirajo besede, ki
so jih večkrat slišali in jih razumejo, doseči pa želimo, da pravilno preberejo katero koli besedo. To naj bi naredili avtomatično, z lahkoto, brez posebnega truda. Šele ko usvojijo to stopnjo branja, lahko razmišljajo o vsebini besedila, in šele takrat lahko pri njih razvijamo drugo stopnjo, tj. branje z razumevanjem. Če že dobro berejo in znajo razložiti, kaj so prebrali, naj berejo tiho, občasno pa tudi glasno. Tisti, ki so pri branju negotovi in se
med branjem motijo, pa naj vsak dan berejo glasno ob pomoči in podpori odraslih.
Če se otrok med branjem zmoti, ga opozorite tako, da napačno prebrano besedo pokažete s prstom. Prst umaknete šele potem, ko otrok besedo prebere pravilno. Napake ne
komentirate.
Teže berljive besede otroku pomagate prebrati tako, da besedo preberete
skupaj z njim. Otrokom je všeč, če jim besedo v pomoč zašepetate.
Pogovorite se z otrokom o besedilu, ki ga je prebral. Vprašajte ga: kaj, kdo, kje,
kam, kdaj, kako, koliko, kakšen, zakaj … in mu pomagajte oblikovati odgovore.
Žerdin, T. 2015. Motnje v razvoju jezika, branja in pisanja: kako jih odkrivamo
in odpravljamo. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, Društvo Bravo.
http://www.readingrockets.org/article/developing-fluent-readers (17. 1. 2016).
Ni komentarjev:
Objavite komentar