GOVORNI NASTOP

GOVORNI NASTOP – OPIS ŽIVALI

V decembru in  januarju bomo izvedli govorne nastope. Učenci se na govorni nastop pripravijo doma in temo predstavijo, ko bodo pripravljeni. 

Učenci si izberejo eno žival po lastnem izboru. Zadnji rok predstavitve je 20. 1. 2020.

Z učenci smo se o pripravi nastopa dogovorili že v šoli, dobili so tudi pisna navodila. Smiselno je, da čim več naloge opravijo sami. Kratka oporna besedila na plakatu naj napišejo sami. (Ni smiselno, da plakat pripravljajo starši).  

Govorni nastop bo ocenjen.

PRIPRAVA IN IZVEDBA:

Nastop pripravijo s pomočjo pripomočkov:

izdelajo plakat s slikovnim gradivom in ga opremijo s kratkim opornim besedilom. 

(ZAPIŠEJO SI BISTVENE PODATKE V ALINEJAH IN NE CELIH POVEDI, DA SE BODO MED NASTOPOM LAŽJE ORIENTIRALI OB POMOČI  ZAPISA).

Besedilo naj učenci napišejo sami. Tako si bodo lažje zapomnili vsebino, ki jo bodo sporočali.

PRIPRAVA NA NASTOP:

Doma se učenci pripravijo na govorni nastop tako, da besedilo večkrat na glas ponovijo in se ga naučijo prosto pripovedovati. 

Označijo si, kdaj in kje bodo uporabili tudi nebesedno gradivo: slike, kretnje; pogled... 

s pogledom naj poskušajo imeti med govornim sporočanjem tudi stik s poslušalci.

NAČIN SPOROČANJA:

Govorijo v čim bolj zbornem jeziku, ter razločno, naravno, sproščeno, primerno hitro in primerno glasno.

ČASOVNO naj bo nastop dolg največ 5 minut.

VSEBINSKO:  naj govorni nastop vsebuje le pomembne podatke, 

                        ki ustrezajo OPISU ŽIVALI. 

•   zunanji videz živali,
•   bivališče,
•   način prehranjevanja,
•   razmnoževanje,
•   mladiči in
•   posebnosti.

          ZAPIS NAJ BO V OBLIKI MISELNEGA VZORCA:
                   

        Cilji:

      Govorno nastopajo z vnaprej napovedano in pripravljeno temo.       
      Po lastni želji spontano govorno nastopajo pred skupino/razredom.
      Tvorijo smiselno, in zaključeno besedilo.
      Določajo okoliščine nastanka besedila in ustno povzemajo temo in bistvene
       podatke.
      Usvajajo strategije in načela učinkovitega govornega nastopanja
      Pred javnostjo govorijo čim bolj razločno, naravno in zborno.
      Vrednotijo govorni nastop in utemeljijo svoje mnenje.
         

RAZVOJ ŽIVIH BITIJ - PONOVIMO

OD SPOČETJA DO ROJSTVA
Za spočetje človeškega bitja je potrebna združitev moške in ženske spolne celice. To imenujemo OPLODITEV.
NOSEČNOST se začne z oploditvijo in po navadi traja 9 mesecev. Med nosečnostjo se v materinem telesu razvija in raste otrok.  Včasih se v materinem telesu razvija več zarodkov hkrati. To so lahko dvojčki, trojčki… Nosečnost se zaključi s porodom.
POROD je rojstvo otroka.   Ljudje se rodimo kot moški ali ženske. Pri porodu materi pomagata zdravnik in babica. Če se otrok rodi predčasno, mu pravimo nedonošenček. Pogosto mora tak otrok preživeti nekaj časa v posebni napravi – inkubatorju. Ves čas je deležen ustrezne zdravniške nege.
Novorojenček – dojenček: njegova prva hrana je najpogosteje materino mleko. Otroka do 1. leta starosti imenujemo dojenček. Namenjamo mu posebno nego in skrb, saj brez skrbi odraslih ne bi preživel ne bi preživel.
Rast in razvoj trajata približno do 18. leta. Rastemo podnevi in tudi ponoči, zato je spanje pomembno. Lasje in nohti pa rastejo vse življenje.  Z razvojem in staranjem se naša telesa spreminjajo. Žensko in moško telo se med seboj razlikujeta.
	VPRAŠANJA
	Besedilo večkrat preberem! Odgovorim na vprašanja.
	·      Kaj je potrebno za spočetje človeškega bitja in kako se to imenuje? ·      Kako dolgo traja nosečnost in kdaj se zaključi? ·      Kaj se dogaja v nosečnosti? ·      Kaj je porod in kdo pomaga pri njem? ·      Komu pravimo nedonošenček? ·      Kaj je inkubator? ·      S čim se hrani dojenček? ·      Kaj veš o rasti in razvoju?

RAST IN RAZVOJ RASTLIN IN ŽIVALI
Vsa živa bitja za rast in razvoj potrebujejo svetlobo, zrak, hrano, vodo, primeren prostor in ustrezno temperaturo.
Za spočetje večine živali sta potrebna samec in samica. Živali se skotijo ali izvalijo (jajca).
Valitev je čas, ko ptič s telesno toploto greje jajca, v katerih se razvijajo mladiči.
Živalim, ki jedo le rastline, pravimo rastlinojedci. Mesojedci se hranijo z drugimi živalmi. Vsejedci pa so tiste živali, ki jedo rastline in živali.
Rastline za svojo rast potrebujejo svetlobo in vodo z mineralnimi snovmi bolj kot druga živa bitja. Rastline si z vodo in sončno svetlobo same izdelujejo hrano.
Živa bitja smo med seboj odvisna. Zelene rastline oddajajo kisik, ki ga za dihanje potrebujejo vsa živa bitja. Ena živa bitja so hrana drugim živim bitjem. Prehranjevalne verige: pšenica-miš-mačka, solata-polž-kokoš-lisica…
ŽIVLJENJSKI KROG
Ljudje se rodimo, rastemo, razvijamo, razmnožujemo, staramo in umremo. To je človekov življenjski krog. Času od rojstva do smrti pravimo življenje.  Ljudje živimo različno dolgo. Vzroki za smrti ljudi so različni (starost, bolezen, nesreča).
Tudi živali in rastline imajo svoj življenjski krog. Življenje pri različnih živih bitjih traja različno dolgo. Tako muha živi povprečno 50 dni, pes 11 let in človek 80 let.
Življenjski krog živali:  - se izvali ali skoti  - raste in se razvija  - se razmnožuje - se stara  - pogine in se razgradi.
Življenjski krog rastline:  - seme kali,  - rastlina raste, - cveti  - rastlina plodi,  - se posuši in razgradi.
	VPRAŠANJA
	Besedilo večkrat preberem! Odgovorim na vprašanja.
	·         Kaj potrebujejo vsa živa bitja za rast in razvoj? ·      Kaj je valitev? ·      Razloži besede: mesojedec, rastlinojedec, vsejedec. ·      Nariši in poimenuj vsaj dve prehranjevalni verigi.
	·      Opiši življenjski krog človeka. ·      Opiši življenjski krog živali. ·      Opiši življenjski krog rastline.