osmklj 3. c: ČETRTEK, 27. 1. 2022

SLOVENŠČINA Branje v nadaljevanjih

Pri SLJ beremo BEREMO DALJŠA BESEDILA TUDI V NADALJEVANJIH.

Vsak dan si izberi, koliko boš bral/a. Nekaj besedila bomo prebrali tudi skupaj v šoli. Sedaj je na vrsti Pika Nogavička.

Astrid Lindgren PIKA NOGAVIČKA

Vrsta dela: domišljijski roman za otroke

V enem izmed švedskih mest v razpadajoči hišisi v sredini vrta je živela zelo neobičajna deklica. Njeno ime je bilo Pika Nogavička. Njen oče je bil mornar in imenoval se je Efraim Nogavička. On je kupil to hišico, da bi v njej živel na stara leta, ko se vrne z morskih potovanj. Vendar se je zgodila nesreča in morski val je Ephraima vrgel s paluba ladje. Pika ga nikoli ni več videla, vendar je vedela, da se bo nekega dne vrnil.

Pika je bila neobičajno pametna in močna deklica in zelo dobro je skrbela za sebe. V okolici se je nahajala še ena hiša, v kateri sta živela brat in sestra Tomi in Anika. Tomi in Anika sta preživljala dolgočasne dneve in želela sta si, da se v njihovi ulici naselili še kakšni otroci, s katerimi bi se lahko igrala. To je bila Pika. Vendar, ko sta jo prvič videla, ju je presenetila deklica z nenavadnim videzom in vedenjem.

Pika ju je velikodušno povabila na zajtrk in takoj so se spoprijateljili. Spoznala ju je z ostalimi najemniki “Pikigrad”. To so bili opica Nilsen in konj, ki je živel na verandi, vendar samo zato, ker je bil v kuhinji v napoto, v sobi pa mu ni bilo všeč. Naslednji dan sta se Tomi in Anika napotila v Pikigrad. Po prihodu jima Pika predlaga, da se igrajo slepe miši. Pika je bila v vsem nenavadna, ker jo je zanimalo in iskanje precej drugačnih stvari od vseh ostalih.

V Iskanju so naleteli na dečka Vilija, ki ga je teplo pet drugih fantov. Pika je okregala te strašne nepridiprave in Tomi in Anika sta prvič verjela v njeno moč. Dva dečka je obesila na leseno steno, enega pritrdila na drog, enega vrgla preko ograje in zadnjega potisnila v otroški voziček. Bilo ji je žal, ker Tomi in Anika nista našla ničesar, zato jima reče, da pogledala v vdolbino starega drevesa in stari štor, kjer so zmeraj našli nekaj za sebe.

Bil je čas za počitek in deklica Pika je tudi spala nenavadno. Noge je nastavila na vzglavje postelje in glavo potisnila pod odejo. Ker, kot pravi je to način na katerega se spi v Gvatemali in je eden izmed najboljših načinov spanja. Vsak večer si sama prepeva uspavanke za spanje.

Pika je imela 9 let in vsi odrasli v mestu, so bili v skrbeh za njo in se spraševali, kako lahko ena deklica živi sama. Poslali so dva policaja, da bi ji zagotovili, da je čas, da gre v otroški dom. Pika ni imela rada policajev in tudi, ko je policaj krenil k njej, da bi jo ujel, je mislila da se želi igrati skrivalnice. Ko ju je brez problema prijela in prinesla iz hiše, sta zaključila, da ta deklica ni za v otroški dom.

Gledala je kako Tomi in Anihka hodita v šolo in se se spraševala, kako bo ona hodila v šolo. Kmalu je prijahala na svojem konju na šolsko dvorišče in pridrvela v razred z glasnim hrupom. Zamudila je dve uri, ker ni rada zgoraj vstajala. Pika je, kot ostali vse delala na svoj način in učiteljica se je odločila, da je premlada in nemirna, ter da bi bilo bolje, da se vrne, ko se malo zresni.

Pika pove, da ni imela nikogar, ki bi jo naučil lepega vedenja, ker ji je mama angel in oče kralj domorodcev. Isto je rekla učiteljici, da je dobra in si nadela svetniški sij. Odšla je na dvorišče, kjer so se ostali zbrali okoli njenega konja in ga poskušali pobožati, in Pika jim je govorila o čudoviti šoli v Argentini v kateri so večino časa prazniki in edina glavna naloga, ki jo imajo otroci, je da morajo jesti bombone.

Vsak dan, ki so ga Tomi in Anika preživeli s Piko, je bil nova pustolovščina. V starem hrastu so našli luknjo, ki bo služila za skrivališče, odšli so na izlet na katerem je Pika ukrotila bika, ki je napadel Tomija in odšli so tudi na cirkuško predstavo. Pika ni mogla biti nikakor pri miru in sodelovala je v skoraj vsaki točki. Obiskovalci so bili navdušeni, vendar vodja cirkusa se je Pika je imela veliko zlatnikov in en večer jih je začela šteti in ravno takrat sta prihajala dva lopova, ki sta hotela dobiti samo nekaj hrane in medtem vidita svetlo. In našla sta veliko več. Bogato deklico, ki živi sama. Seveda sta poskusila ukrasti zlatnike, vendar Pikina neverjetna moč je poskrbela za to. Na koncu sta z njo zaplesala polko in je vsakemu izmed njih podarila po en zlatnik.

Prišel je čas, da Pika praznuje rojstni dan. Poklicala je svoje drage prijatelje Tomija in Aniko. To je bil popolnoma drugačen rojstni dan na katerem so gosti dobili darila. Pika je predlagala, da grejo na podstrešje pozdravit duhove. Tomi in Anika sta bila sumničava glede tega in odkrito ju je bilo strah, najprej sebe in potem Pike, ki je oblekla veliko belo srajco od svojega očeta. Med kopanjem po očetovi mornarski skrinji je zaključila, da hoče biti gusar.

Nekega dne so odšli v mesto. Pika je prinesla veliko zlatnikov in kupila sladkarije otrokom, ki so bila tam. Po tem jim je kupila tudi razne igrače. V lekarni je vzela veliko zdravil za različne bolezni in jih vse zdrobila in skupaj popila, da bi preprečila nastanek katere koli bolezni.

Prišlo je poletje in z njim eno presenečenje. Piko je s svojim obiskom presenetil, kdo drug, kot njen oče Efraim. Povedal ji je, da je pol leta bil kralj domorodcev in pol leta je potoval po svetovnem morju. Oče se je vrnil na otok Gula-Gula in želel, da tudi Pika odide z njim. Priredijo veliko poslovilno zabavo na katero so povabljeni vsi, ki želijo. Dan odhoda je prišel in Pika enostavno ni molga oditi. Preveč je imela rada Tomija in Aniko.

Otroci so se odločili svoj čas preživeti v veselju in igri, vse dokler brat in sestra nista zbolela za ošpicami. Pika jih je poskušala razveseliti in zabavljati ob zaprtem oknu. Tomi in Anika se pozdravita, vendar je Pika videla, koliko sta bila bleda, suha in izmučena. Dobila je pismo od očeta, v katerem jo ponovno vabi na otok Gula-Gula, kjer bi bila ona princesa. Piki je na pamet padla sijajna ideja.

Povabila je zraven Tomija in Aniko, da bi se lahko opomogla od naporne bolezni in niso mogli verjeti, kdaj jima je družina dovolila, da s Piki odpodujeta proti Južnemu morju. Vkrcali so se na ladjo “Vrtirepku” in odšli. Na otoku so domačini poskrbeli za fantastično dobrodošlico in Pika se je s prijatelji sijajno ujeli z otroki iz otoka. Nekega dne je oče Nogavička povabil vse odrasle na avanturo in otroci so ostali sami.

Nemirni otroci so seveda izkoristili odsotnsost odraslih za pustolovščino, zato so se odpravili proti visokim jamam v katerih domačini hranijo majhno zalogo kokosa. Čeprav Tomi spodbuja Aniko, na koncu on pade v morje. Pika ga je rešila pred morskim psom, ki se mu je približal in z obema rokama, po tem, ko ga je zmerjala, vrgla daleč na morje.

Kmalu se na otoku pojavita dva lopova s katerima se je Pika že srečala. Otroci na otoku niso imeli frnikol in zelo so se radi igrali s tem, in tako so to bili biseri. Pohlepna lopova sta videla sijajno priliko. Najprej sta poskušala prepričati otroke, da jih želita kupiti, nato se odločita, da počakata, dokler otroci ne odidejo lačni. Vendar so imeli zalogo kokosa. Nista obupala in Pika jih je vrgla v njihov čoln. Nikoli več se nista vrnila in Pika je očetu rekla, da je bilo sve mirno, ko jih ni bilo.

Tomi in Anika, kljub sijajnim zabavam, sta pogrešala svoje starše. Hotela sta priti domov pred Božičem ampak na koncu prispeta šele v januarju. Piki je bilo žal, ker nista mogla proslaviti Božiča s svojo družino, zato jima ona priredi veliko praznovanje skupaj s smrekico in z vsem kar spada zraven. Otroci so se pritožili, da se nočejo nikoli postarati in si želijo vedno tako zabavati in Pika jim ponudi tablete, od katerih bodo vedno ostali mladi. Otroci so zaspali srečni in se veselili naslednjega dne s svojo prijateljico.

Mesto nastanka: ulica v kateri živi Pika, Tomi in Anika, “Pikinograd”, otok Gula-Gula

Liki: Pika Nogavička, Tomi in Anika, Efraim Nogavička

Opomba o avtorju

Astrid Lindgren je švedska književnica, rojena 14. novembra 1907. Doživela je globoko starost in umrla 28. januarja 2002. Napisala je preko 30 knjig za otroke.