22. 3. in 23. 3.

SLOVENŠČINA

 DZ/2, strani 28, 29, 30 in 31

Prepis: 

BERI BESEDE IN POVEDI TER JIH PREPIŠI

Z MALIMI TISKANIMI ČRKAMI.

 

PAZI NA VELIKO ZAČETNICO!

Tina, riž, maša, mamica, raca, omarica,  noč, ura,   Fras, Sara, srnica, sonce,

Miš ima rumen sir.

Elica živi z mamo v Ormožu.

Na omari ni ničesar, razen rožic v vazi. 

Ena črna vrana ima črva.

Danes učenca Uroša ni v šoli.

Uršina ročna ura je zelena.

V vreči ni riža ali pšenice.

V vrču ni ruma ali vina.

MATEMATIKA

DZ MAT/2, strani 50, 51, 52, 53 in 54.

Učni list: odštevanje:

18. 3. in 21. 3.

MATEMATIKA 

DZMAT str: 48, 49, 50 in 51(DN).

Prejšnjo uro so merili z dlanmi, stopali….. Pogovorite se, da je meter standardna merska enota, v vseh državah ter da ne pride do različnih meritev, ker se oe dogovorili, da je meter povsod enako dolg.

Povejte še, da, ko zapisujemo dolžine, moramo napisati mersko število in mersko enoto. V DZ obkrožite, kaj je mersko število in kaj enota.

Nato si ogledate različne metre na str: 49 v DZ MAT/2.

Za tem naredite še str: 50.

Spodnji zapis jim prosim skopirajte in naj nalepijo v zvezke karo.

MERIMO DOLŽINO

 

Enota za merjenje dolžine je METER.

En meter krajše zapišemo 1 m.

Naprave za merjenje dolžine so METRI.

Ko zapisujemo dolžine, moramo merskemu številu vedno dodati še  mersko enoto.

 Če je hiša dolga 10 metrov,  zapišemo 10 m.

 Naloga za vajo pred stranjo 51, ki je za DN.

Juretova hiša je dolga 14 m, Jakobova pa 12 m. Čigava hiša je daljša? ________ ________ Odgovor:__________________________________________ _________________________________________________

SLOVENŠČINA

Prepis

Prepiši z malimi pisanimi črkami. Piši počasi in natančno zapisuj črke.

oma, mama, Nina, meč, oče, Ema, vrana, miza, Žana, sir, Liza

 Zvone nima mreže.

 Meta nima vaze.

 Letalo leti.

 Vera ima novo uro.

 Slive so v vreči.

 Tim in Mimi imata muco Tiso.

DZ SLJ/2 , str: 28 in 29 

Od doma do polja

SPOZNAVANJE OKOLJA

DZSPO str: 69 

Razvoj živali

Ob slikah se pogovorite o razvoju žabe, nato razvojni krog žabe narišejo še v zvezek za SPO. 

Naredite tudi nalogo o štorkljah. Natančno opazuj slike. Kaj meniš, kaj počnejo štorklje na fotografijah? Napiši.

Četrtek, 17. 3.

 SLOVENŠČINA

1. ura - Rišejo strip po vsebini koncertne predstave V dvorani gorskega kralja.

2. ura: PREPIS iz tiskanih v male pisane črke. Velike začetnice delajo še tiskane, razen tistih, ki so jih že vadili v zvezku. Piši v zvezek za male pisane črke.

Prepis

Povedi prepiši s pisanimi črkami. Velike začetnice piši z rdečo barvo.

Vrana ima črva.

Ris je močna zver.

V naravi ni več zime.

V vazi so rumene rože.

Nona ima v veži črno muco.

Sova ima sivo miš.

Na mizi so vaza, rože in ura.

MATEMATIKA

1. V šoli bodo delali še STR: 48 (še niso naredili).

2. Ob 11. uri bo Matematični kenguru.

torek, 15. 3. 2022

 SLOVENŠČINA

DZ SLJ, STR: 25

Učni listi – vprašanja za ustne in pisne odgovore s strani 24 in 25.

 Izberejo si 5 vprašanj in nanje idgovorijo v celih povedih, potem, ko preberejo in razložite tudi neznane pojme.

1.     Katere ptice so ptice selivke?

2.     Poimenuj najbolj znane ptice selivke.

3.     Kako se obnašajo, ko se dnevi krajšajo in noči daljšajo?

4.     S čim se hranijo ptice selivke?

5.     Zakaj odletijo v toplejše kraje?

 

 

1.     Kam uvrščamo bele štorklje?

2.     Zakaj se selijo v Afriko?

3.     Kdaj se selijo v Afriko?

4.     Kdaj se vrnejo nazaj?

5.     Kam se vrnejo?

6.     V čem se vrnitev samcev razlikuje od vrnitve samic?

7.     Kje gnezdijo bele štorklje?

8.     Zakaj nekatere štorklje ostajajo v Sloveniji in se ne selijo v tople kraje?

 

 

SPOZNAVANJE OKOLJA

SPOZNAVANJE OKOLJA

DZMAT, str: 67, samo prva naloga

SPOZNAVANJE OKOLJA
Učni sklop: POMLAD	Učna enota: SADNO DREVO
Učni cilji: ·       Učenci opredeljujejo spremembe sadnega drevesa v različnih letnih časih. ·       Prepoznajo in poimenujejo nekatere rastline. ·       Poiščejo razlike in podobnosti med rastlinami.
Učne metode: ·       verbalno-tekstualna – razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje ·       demonstrativno-ilustracijska – prikazovanje oz. demonstracija ·       eksperimentalna – eksperimentiranje ·       izkustveno učenje – igra, praktično delo	Učne oblike: ·       frontalna ·       individualna ·       skupinska ·       delo v dvojicah
Učni pripomočki: SDZ/67, U/59, cvetoče vejice sadnih dreves, listki z napisanimi opravili sadjarja
POTEK UČNE URE
·       U, str. 59 Vodimo pogovor, npr.: Sadno drevo jeseni Opišite drevo. Ali na vseh drevesih plodovi dozorijo istočasno? Ali so vsi plodovi na drevesu povsem enaki? V čem se razlikujejo? Kako shranjujemo plodove sadnih dreves? Sadno drevo pozimi Opišite drevo. Kaj pomeni, da sadno drevo pozimi počiva? Ali ima drevo liste, cvetove, plodove? Sadno drevo spomladi Opišite drevo. Kakšne barve so cvetovi na drevesu? Kako se to drevo imenuje? Kako veste? - Učenci predvidevajo, kakšno bo drevo poleti. Sadno drevo poleti Opišite drevo. Iz česa so se razvili sadeži? Kakšne sadeže poznamo? Kaj pomeni, da so sadeži še nezreli? - Učenci preberejo besedilo na drugi pasici. Kako imenujemo osebo, ki skrbi za sadovnjak? Kaj dela?   ·       Igra: pantomima – opravila v sadovnjaku Šest učencev pokličemo k tabli. Vsak dobi svoj listek z opravilom v sadovnjaku. S pantomimo prikažejo delo sadjarja. Prikažejo npr. škropljenje, obrezovanje, okopavanje. Ostali ugotovijo, katero delo in katera orodja so sošolci prikazali. Vodimo pogovor: Zakaj sadjarji obrezujejo, okopavajo, gnojijo? Zakaj sadjari pogosto škropijo drevje? Za koga je to pogosto usodno? Opomba: Učence opozorimo na škodljivost pesticidov, herbicidov in posledice za nekatere živali. Opozorimo na nujnost umivanja sadežev, preden jih zaužijemo.   ·     Cvetoča vejica sadnega drevesa - Ogledamo si cvetoče vejice sadnih dreves, ki smo jih nabrali na opazovalnem sprehodu. Učenci primerjajo cvetove, veje, liste. Če je v okolici šole sadovnjak oz. sadno drevo, je primerneje, da si ogledamo cvetoče sadno drevo v naravi. Vodimo pogovor, npr.: Kaj je značilno za sadovnjak? Naštejte sadna drevesa in njihove plodove. Kaj se dogaja s sadnimi drevesi spomladi? Zakaj cvetijo? - Ogledamo si cvetočo vejico. Ali drevesa cvetijo, preden povsem razvijejo liste? Zakaj listi v času cvetenja še niso povsem razviti? (Lažje opraševanje in boljša vidnost cvetov.) Koliko časa cvetijo drevesa? Čemu? Kdo oprašuje cvetove dreves? Zakaj je pomembno opraševanje? - Ogledamo si fotografije različnih sadnih dreves. Ali so vsi cvetovi sadnih dreves enakih barv?  Aktivna naloga Preberemo navodilo in učence spodbudimo, naj nalogo opravijo, ko bodo imeli priložnost.   ·     SDZ, str. 67 1. naloga Učenci samostojno preberejo navodila in rešijo nalogo. Skupaj preverimo rešitve.

 MATEMATIKA

DZMAT str: 48

·     Merjenje dolžine z nestandardno (relativno) mersko enoto

Učenci naj ocenijo, koliko pedi je visoka miza. Nato izmerijo višino mize s pedmi. Primerjajo oceno in meritev.

- Podlaket

Izberite si predmet, ki ga boste merili z NESTANDARDNO MERSKO ENOTO.

Najprej bodo ocenili, koliko podlakti je dolga tabla, in v preglednico vpisali število podlakti. Nato bodo dolžino table izmerili in v preglednico vpisali število podlakti.

 

	ŠTEVILO PODLAKTI
UČENCI, UČITELJICA	OCENA	MERITEV
JAZ
SOŠOLEC
SOŠOLKA
UČITELJICA

 

Izvedemo dejavnost. Primerjamo ocene in meritve. Učenci pojasnijo, zakaj nismo vsi namerili enako. 

Ugotovitev: Povzamemo: Meritve so različne zato, ker nismo merili z enako dolgimi podlaktmi.

·     SDZ 2, str. 48

1. naloga

Učenci preberejo navodilo in si ogledajo nalogo. Povejo, kako bodo nalogo rešili. Opozorimo jih, da morajo vrednost najprej oceniti, šele nato izmeriti.

Spremljamo delo učencev in po potrebi pomagamo.

Samostojno rešujejo nalogo.

Preberejo navodilo na svetli pasici.

Pregledamo rešitve.

2. naloga

Učenci nalogo rešijo v parih.

Poročajo pred razredom.

DN: RAČUNI, PREPIŠI RAČUNE V KARO ZVEZEK

          78 + 2 =  

        21 +  9 =

        46 + 4 =

         94 + 4 =

        52 + 5 =

        40 + 7 =

        61 + 7 =

        86 + 3 =

        54 + 0 =

14. 3. 2022

 SLOVENŠČINA 

1, URA: SO V KNJIŽNICI - ura s knjižničarko 

2, URA. v zvezku za pisane črke si izberejo eno veliko pisano črko izmed črk, ki smo jih obravnavali do sedaj - do črke š. Vadi zapis te črke. 

SPOZNAVANJE OKOLJA 

DZ SPO str: 66 - NA VRTU

V zvezek prilepi tale zapis in in napišejo vrstni red opravil na vrtu. 

__ SEJANJE /SAJENJE           __ LOPATANJE     

 

__ GNOJENJE             __ RAHLJANJE ZEMLJE   

 

___ ZALIVANJE          __ OBLIKOVANJE GREDIC

 

 

Na prazno stran zvezka nariši  načrt svojega vrta, če bi ga imeli in kaj bi posadili.

11. 3. 2022

S LOVENŠČINA

Velika začetnica

MATEMATIKA

Dokončaj vse naloge v DZ do strani 45.

SPOZNAVANJE OKOLJA

GREGORJEVO

Gregorjevo je praznik, ki se praznuje 12. marca, na god sv. Gregorja. Šega ima korenine v predkrščanski dobi. Pri ljudeh se je uveljavilo prepričanje, da to praznovanje  predstavlja prihod pomladi, ko svetli del dneva postaja daljši. Takrat naj bi čevljarji, kovači in drugi rokodelci prenehali delati ob umetni svetlobi.

Po ljudskem izročilu se na ta dan ‘ptički ženijo’, zato je praznik povezan tudi z zaljubljenci.

Spuščanje gregorčkov

 

Ponekod se na predvečer gregorjevega spušča gregorčke – hiške, cerkvice, barčice in druge predmete, v katerih je luč, ki jo daje sveča ali ogenj. S tem naznanjujejo prihod dela leta, ko je sonce dovolj dolgo na obzorju, da rokodelcem ni treba več delati ob luči. Takrat se »luč vrže v vodo«.

10. 3. 2022

SLOVENŠČINA

DZ - do strani 27, (razen ne še 25 in 26)

Pisane črke - do male pisane črke s 

MATEMATIKA do strani 44

SPOZNAVANJE OKOLJA do strani 65