MATEMATIKA
DZMAT/1, strani 18, 19, 20, 21
Prostorska orientacija in pogledi iz različnih smeri
Preden rešujete vaje v DZ, opazujte podobne primere predmetov v okolici.
MATEMATIKA
DZMAT/1, strani 18, 19, 20, 21
Prostorska orientacija in pogledi iz različnih smeri
Preden rešujete vaje v DZ, opazujte podobne primere predmetov v okolici.
MATEMATIKA
DZMAT/1, do strani 17
SLOVENŠČINA
DZSLJ/1, str: 16 in 17.
SPOZNAVANJE OKOLKJA
DZSPO, str: 12, 13, 14
SLOVENŠČINA
VAJE GRAFOM OTORIKE - POŠEVNE ČRTE
- brezčrtni zvezek: poišči naslednjo prazno stran. Po sredini lista povleci od zgoraj navzdol NAVPIČNO ČRTO.
Kaj si ugotovil/a? Navpična črta razdeli prostor - list na LEVO in DESNO POLOVICO. Poglej svoji roki. Levo dlan položi na levo polovico, desno dlan pa na desno polovico.
V prazni polovici bomo risali poševne črte. Najprej poišči v svoji okolici čim več poševnih črt. Ugotavlja, ali gredo poševne črte v levo ali desno smer. Smeri prikaži - ponazori najprej z rokami po zraku.
SLEDIJO VAJE V ZVEZKU.
Na levi polovici napiši ZGORAJ črko L, na desni pa črko D.
Ko boš risal/a v zvezek, rišeš črte od zgoraj navzdol, najprej v eno smer, nato še v drugo. Ko rišeš črte, menjaj barve. Če ti ne bo uspelo risati črte v enakomernem razmiku, bo tudi prav; VAJA DELA MOJSTRA 😀. Če si levičar/ka, ti bo lažje delati najprej na desni strani, nato pa na levi.
DEKLAMACIJA: Berilo 1. r
Učni cilji:
KORENJAK
(NIKO GRAFENAUER)
PEDENJPED JE KORENJAK,
MALOKDO MU JE ENAK.
ZMEROM HRABO SE DRŽI,
PRED NIČEMER NE ZBEŽI.
NAJ PREŽI SAM VOLK ZA VRATI,
NOČE K MAMICI ZBEŽATI.
LE ROKE DA PRED OČI
IN IZDAHNE: MENE NI!
- Vodimo pogovor o Pedenjpedu, npr.:
Ali veš, kdo je Pedenjped? Kako visok je? Koliko je pedenj
in še ped? Razložimo in
pokažemo (približno 20 cm). Ali je ta razigrani fanič visok?
- Povemo: Pedenjped je malček, a je kljub temu velik
korenjak.
Učence spodbudimo, naj povedo, kaj
pomeni beseda korenjak.
· Priprava na poslušanje
Učenci se pripravijo na poslušanje.
· Branje in literarnoestetsko doživetje
Doživeto preberemo/povemo pesem.
-
Preberemo prvo
kitico pesmi, s poudarkom na besedah HRABRO SE DRŽI.
Po prebrani kitici vodimo pogovor.
- Kaj pomeni, da se hrabro drži?
- Preberemo drugo kitico
pesmi.
Kako se Pedenjped skrije volku?
Kdo bi lahko bil ta volk?
Kje je strašni volk doma?
Ali Pedenjped kdaj zbeži k mamici?
Ali je čisto pravi junak, če zbeži k
mamici?
SLOVENŠČINA
DZSLJ/1, str: 14 in 15 Izrazi vljudnosti, vikanje in tikanje
Pogovorimo se o tem, kdaj uporabimo vljudnostne izraze ter kdaj vikanje in tikanje.
MATEMATIKA
DZMAT/1, str: 14 in 15, Urejam
Pri izvajanju teh nalog je pomembno, da učenci urejajo stvari fizično, (lončki, paličice, kocke, žoge, karkoli najdete doma). Uporabite izraze: višji od, nižji od, ...).
Učencem ozavestimo, da lahko urejamo po različnih lastnostih: po barvi, po obliki, po velikosti, po višini, dolžini, širini.
SLOVENŠČINA
Vaje grafomotorike - NAVPIČNE ČRTE
VIJAVAJA, str: 5
Vaja v brezčrtnem zvezku: Nadaljuj na strani s črtami. V okolici raziskuj, kje vidiš NAVPIČNE ČRTE.
Nato zapolni stran z navpičnimi črtami. Vse črte vleči od zgoraj navzdol, kajti tako boš kasneje pisal/a tudi črke.
MATEMATIKA
DZ MAT/1, str; 12 in 13
SPOZNAVANJE OKOLJA
Dan Miška Kranjca: Predstavitev projekcije o Mišku Kranjcu in pogovor o pisatelju, po katerem se imenuje naša šola.
SLOVENŠČINA
DZSLJ, str: 12, Vljuden sem
MATEMATIKA
DZMAT, str: 11, Zaporedja
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element prvi, en element drugi, en element itd. in lahko za vsako število množice določimo, na katerem mestu zaporedja stoji.
Niz ali zaporedje se mora ves čas ponavljati. ABCABCABC
Zaporedja so lahko urejena po barvah, oblikah, velikostih ....
GLASBENA UMETNOST
·CILJI:
Ritmično izrekajo izštevanke.
Izreko izštevanke spremljajo z lastnimi in
ritmičnimi glasbili.
Izštevanke so kratke ritmične
pesmi namenjene igri oziroma izštevanju. Otroci se na ta način igrajo z
besedami in rimami. Pri gibalnih igrah se z izštevanko izšteje tega, ki je na
vrsti za neko vlogo (lovljenje).
Tudi, ko govorimo
izštevanko, slišimo RITEM.
Vodimo pogovor o izštevankah,
npr. kaj so izštevanke, zakaj jih otroci uporabljajo.
Učenci predlagajo nekaj izštevank, ki jih poznajo, npr. En kovač, An ban, Pika Nogavička.
Ob izgovarjavi besedila
izštevanke demonstriramo igranje na posamezni inštrument.
Palčke – podgane: zaigramo kot
spremljavo besedila »pet podgan«
Ropotulje – miške: zaigramo kot
spremljavo besedila »štiri miši, v uh me
piši«
Ročni boben: zaigramo kot
spremljavo besedila »vija, vaja, ven.«
Z izštevanko izštejemo 3 učence instrumentaliste,
ki spremljajo izreko izštevanke.
AN |
BAN |
PET |
PODGAN |
4 |
MIŠI |
V UH ME |
PIŠI |
VIJA |
VAJA |
VEN |
|
|
|
palčke |
|
ropotulja |
|
|
|
|
boben |
Izštevanko večkrat izštejemo, da
se učenci zamenjajo na inštrumentih. Lahko pripravimo tudi več inštrumentov, da
lahko igra več učencev hkrati.
Na spodnji povezavi poslušaj in zapoj uglasbeno izštevanko. V zvezek za glasbo pa pesem ilustriraj.
AN, BAN (ljudska, uglasbil B. Jurjevčič))
ENO
IGRO RAD BI VAS NAUČIL,
IGRICO LAHKO IGRATE VSI:
“Z NJO SE VEDNO ENEGA DOLOČI,
KI VSE LOVI ALI MIŽI.”
SKRIVALNICE
BI RADI SE IGRALI,
A DO SEDAJ ŠE ŠTETI NISMO ZNALI.
TISTI, KI GA BOMO DOLOČILI,
PRVI BO MIŽAL IN NAS ISKAL.
AN BAN, PET PODGAN,
AN BAN, PET PODGAN,
ŠTIRI MIŠI, V UH ME PIŠI,
VIJA VAJA VEN.
AN BAN, PET PODGAN,
AN BAN, PET PODGAN,
CIGU MIGU, MAČKE STRIGU,
VIJA VAJA VEN.
1, 2, 3, 4, 5, 6, TI
MIŽIŠ.
5, 4, 3, 2, 1, 0, TI
LOVIŠ.
SLOVENŠČINA - 2 uri
1. ura: DZSLJ/1, str: 11, PREDSTAVIM SE
V šoli učenci poslušajo posnetek, doma mu/ji glasno in razločno preberete besedilo:
IME MI JE NEŽA. PIŠEM SE KOS. STARA SEM PET LET. DOMA SEM V LAŠKEM. HODIM V PRVI RAZRED. RADA SLIKAM.
Učenec/ka reši str: 11, nato na enak način predstavi na glas svoje podatke.
2. ura: VAJE GRAFOMOTORIKE
a) V ZVEZKU VIJAVAJA. str: 4
Vlečejo črte, kot kaže primer. Črte vlečejo OD LEVE PROTI DESNI
b) VAJE ČRT V BREZČRTNEM ZVEZKU
Odpri naslednjo prazno stran v brezčrtnem zvezku. Po sredini lista nariši vodoravno črto z rdečo barvo. Delaj prostoročno. Tudi če gre Črta malo po strani, je PRAV 😅.
Kaj smo ugotovili? Ugotovili smo, da vodoravna črta razdeli list na zgornjo in spodnjo polovico.
Čisto na vrhu lahko napišeš črko Z, čisto spodaj pa črko S.
Nato zgornjo polovico zapolniš z raznobarvnimi vodoravnimi črtami. (Spodnjo polovico boš zapolnil/a pri naslednji uri, ko boš spoznal/a navpične črte.
MATEMATIKA
DZMAT/1, str: 9 in 10, BARVE
SPOZNAVANJE OKOLJA
LEVA - DESNA
Pomen pred-opismenjevalnih vaj
Za opismenjevanje morajo učenci prepoznati, začutiti in izkusiti čim več smeri ter prostorskih relacij na svojem telesu ter v v prostoru okoli sebe. Pomembne so grafomotorične vaje ter gibalne spretnosti, kjer uporabljajo smeri levo, desno, naprej, nazaj...
Prostorsko in časovno sklepanje in izkušnje so tudi predpogoj za abstraktno mišljenje.
Pisanje poteka od leve proti desni, prav tako so urejena števila v liniji v sistemu od leve proti desni: manjša števila so povezana z levo smerjo, večja z desno.
Naloga:
V brezčrtni zvezek obrišejo svoji roki - dlani in prste. Zvezek lahko obrnete vodoravno, da je prostor za obe roki. Svinčnik pri obrisovanju držite navpično, tako bo obris najbolj natančen.
Roki pobarvajte s svetlo barvo. Na eno roko, bomo s pomočjo staršev ali učiteljic napisali svoje osnovne podatke.
SLOVENŠČINA
Pravljica: Muca Copatarica (najdete jo na spletu naspodnjem naslovu)
https://cms.siel.si/documents/131/docs/muca-copatarica.pdf
Potek:
1. Preberemo pravljico. Učenci jo spremljajo
ob gledanju ilustracij.
2. S pomočjo vprašanj in obnove se pogovorite, ali so pravljico razumeli.
3. Še enkrat se podajte skozi zaporedje dogodkov. Kaj je bilo na začetku in kako se je zgodilo na koncu?
4. Vprašajte učenca/jo, kje se pravljica dogaja in v katerem okolju?
Kje živijo otroci?
Kje živi Muca Copatarica?
LIKOVNA UMETNOST - 2 uri
Učna enota: Risanje: ČRTA IN PIKA
Cilji:
· Ločijo med črto in piko.
· Opazujejo zglede črt in pik v naravi, okolju in na umetniških stvaritvah.
· Rišejo podobe predmetov/bitij z različnimi črtami in pikami.
· Ob uporabi risal razvijajo motorično spretnost.
Pomagajmo muci narediti copatke
Material:
- papir, najbolje dva risalna lista ali šeleshamer lahko pa tudi navaden pisarniški papir. Velikost papirja prilagodite velikosti stopala.
- barvni flomastri; lahko tudi barvice,
- škarje,
- lepilo
1. Na list papirja obrišete obe svoji stopali, levo in desno, vsako posebej. Pogovorite se, katera noga je leva, katera desna.
2. Stopala obrišete še enkrat.
3. Nato učenec izstriže obliko stopal po črtah. Pri vsakem stopalu eno odstrižemo, da dobimo zgornji del copatkov. Zgornji del ob robovih prilepijo na podplat copata.
4. Pogovor: kaj je črta in kaj pika. Opazujete črte in pike v okolici (robovi mize, položen trak, pike na vzorcih,
5. Nato copatka porišejo s črtami in pikami različnih barv po izbiri ter z vzorci. Narišejo čim več vzorcev in dobro zapolnijo risalni prostor. Uživaj v ustvarjanju!
Ko prideš v šolo, prinesi svoj copatek, da ga bomo dodali na plakat.
Glasbena umetnost: pesem: Prvič v šolo
Pesem najdete na spodnji povezavi.
https://www.youtube.com/watch?v=yLYyufxCV3I
PRVIČ V ŠOLO
Janez Bitenc
TRIJE KORENJAKI,
TRIJE VESELI VANDROVČKI,
SO TORBICE VZELI
IN PRVIČ V ŠOLO ŠLI.
SO V ZVEZKE PISALI,
VELIKE ČRKE A – E – I,
NA PRSTE KAZALI,
DA ENA IN DVA JE TRI.
Pred učence postavimo dva obroča, v katere smo razporedili predmete:
levi obroč: rdeča in zelena kocka, velika žoga, kolebnica, radirka …
desni obroč: rdeča kocka, velika in majhna žoga, kolebnica …
Učenci iščejo predmete v obeh obročih in odgovarjajo na vprašanja, npr.
Kateri predmeti so v obeh obročih? Katerih predmetov ni v levem/desnem obroču?
Učenci si ogledajo fotografijo otrok. Poiščejo čim več
podobnosti in razlik med njimi. Nato si za vsakega izmed otrok na sliki izmislijo
ime in njegove najljubše stvari ter ga predstavijo ostalim.
₋
Naredi prstni
odtis desnega kazalca
Učenci naj najprej opazujejo vijuge na svojih prstnih
blazinicah. Povemo jim, da se čisto vsi ljudje razlikujemo po prstnem odtisu
(tudi enojajčni dvojčki).
Učenci izdelajo svoj prstni odtis.
Potrebščine: manjši kos papirja, svinčnik in lepilni trak.
Postopek: s svinčnikom na debelo pobarvajo del lista. Z
desnim kazalcem najprej podrgnejo po čelu (tako prst namastijo in se bo barva
nanj bolje prijela), nato pa po pobarvanem delu lista. Konico prsta odtisnejo
na lepljivo stran lepilnega traku. Prstni odtis nalepijo v SDZ.
Pridobijo še prstni odtis enega ali dveh sošolcev in ju ravno
tako nalepijo v SDZ. S povečevalnim steklom si ogledajo prstne odtise. Ali
opazijo razlike med njimi? Ali se pri prstnem odtisu vijuge kdaj prekrižajo?
Naročimo jim, naj doma vzamejo prstni odtis bližnjega
sorodnika (brat, sestra, starši). Doma naj prstne odtise med seboj primerjajo
in ugotovijo, ali so si kateri od njih bolj podobni kot drugi.
MATEMATIKA DZMAT/1, strani 18, 19, 20, 21 Prostorska orientacija in pogledi iz različnih smeri Preden rešujete vaje v DZ, opazujte podobne p...